Stres je normalen zaščitni odziv telesa. Razumeti, kako deluje in kdaj postane problem, je ključni korak do okrevanja.
Stres je normalen zaščitni odziv telesa, ki ga vodi živčni sistem. Ko možgani zaznajo nevarnost, se vklopi »alarm« in telo preklopi v stanje visoke pripravljenosti.
Glavni sistem za stres je os hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza (na kratko: stresna os telesa). Ko se ta os aktivira, telo za nekaj časa preusmeri energijo iz »mirnega delovanja« v ukrepanje.
Ko nevarnost mine, bi se moral ta sistem spet umiriti.
Pri nekaterih otrocih in mladostnikih se ta alarm vklaplja prepogosto, premočno ali predolgo – kot da bi bil nastavljen na previsoko glasnost. Živčni sistem postane bolj občutljiv, zato se stresni odziv lahko sproži tudi ob manjših vsakodnevnih dogodkih ali celo kadar ni jasnega razloga.
Takrat se lahko pojavijo telesni simptomi – bolečina, slabost, omotica, utrujenost. Pomemben del okrevanja je, da skupaj prepoznamo, kaj telo spravlja v stanje pripravljenosti, in se postopno naučimo vračati v vsakdanje ritme.
Da.
Simptomi pri somatizaciji so resnični, lahko so zelo intenzivni in močno vplivajo na vsakdanje življenje. Starši se pogosto bojijo, da bo zdravnik rekel: »Nič mu ni, vse je v glavi.« Vendar to ni pravilen način razumevanja – simptomi so resnični, le njihov izvor je drugačen.
Otrok čuti cmok v grlu, bolečine v trebuhu, slabost, šibkost (»noge me ne držijo«). Ko je test mimo, se pogosto hitro umiri. Med vikendi ali počitnicami je tega manj ali pa nič.
Po prepiru staršev ali po graji se pojavi glavobol, slabost ali tiščanje v prsih.
Pride slabost, tiščanje v trebuhu, driska ali vrtoglavica. Po dogodku se stanje hitro izboljša.
Tik pred odhodom na rojstni dan sošolca otrok »nenadoma« dobi občutek, da ne more dihati (»ne morem iti, boli me«).
Po posmehovanju ali izključevanju se začnejo ponavljati bolečine v trebuhu ali glavoboli in otrok prosi, da bi ostal doma.
Vsak otrok in mladostnik občasno doživlja takšne simptome. Problem nastane, ko:
Beseda izhaja iz grške besede soma, ki pomeni »telo«. Somatizacija pomeni, da se resnični telesni simptomi pojavijo ali vztrajajo v povezavi s stresom, čustvi in delovanjem živčnega sistema – to je povezava med umom in telesom.
Brez druge telesne bolezni
Simptomi nastanejo sami od sebe, v celoti pogonjeni s stresnim odzivom živčnega sistema.
Skupaj z boleznijo ali poškodbo
Simptomi se pojavijo skupaj z organsko boleznijo ali po poškodbi in jo okrepijo.
Somatizacija in telesna bolezen se pogosto prepletata. Somatizacija lahko nastane po bolezni ali poškodbi, lahko pa tudi okrepi simptome že obstoječe bolezni – na primer stres poveča občutek bolečine ali utrujenosti.
